Terapevt
Mag. Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani
Samostojni psihoanalitični psihoterapevt z diplomo od leta 2015, supervizor in učni analitik. Zasebno psihoterapevtsko prakso opravljam od leta 2013 in imam več kot desetletje izkušenj ter več kot 10.000 ur dela s pacienti.
Strokovni profil
Psihoanalitični psihoterapevt
- supervizor
- učni terapevt
- občasni predavatelj
Izobrazba in strokovna pot
Svojo akademsko pot sem začel na področju ekonomije in pridobil znanstveni magisterij. Pozneje sem se usmeril v psihoterapijo. Študij in specialistično usposabljanje iz psihoanalitične psihoterapije sem zaključil na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost SFU Ljubljana – Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani .
Zasebno prakso in specialistično delo sem začel leta 2013. Leta 2015 sem zaključil usposabljanje za samostojnega psihoanalitičnega psihoterapevta ter pridobil diplomo in strokovne certifikate Evropske konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP), Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) in Evropske zveze za psihoterapijo (EAP) . Sem član Evropske zveze za psihoanalitične pristope (EZPPS) .
Usposabljanje je do leta 2015 vključevalo 1.530 ur teorije, 210 ur supervizije, 160 ur prakse na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, več kot 500 ur osebne psihoanalitične izkušnje ter 1.200 ur dela s pacienti pod supervizijo.
Od začetka zasebne prakse sem opravil več kot 10.000 ur neposrednega psihoterapevtskega dela s pacienti. Dolgoletne klinične izkušnje dopolnjujem z redno supervizijo in nadaljnjim strokovnim izobraževanjem. Leta 2018 sem kot udeleženec prve generacije na SFU Ljubljana zaključil takratno dvoletno usposabljanje iz supervizije v psihoterapiji.
Delujem kot supervizor in učni terapevt, občasno pa tudi kot predavatelj. Sodelujem s SFU Ljubljana in Sigmund Freud Inštitutom (SFI) .
Svoje klinično delo redno vključujem v supervizijo in nadaljnje strokovno izobraževanje ter sodelujem pri strokovnih razpravah, predavanjih in drugih oblikah izmenjave znotraj psihoterapevtskega področja.
Terapevtski odnos
Ni mogoče razumeti stiske brez razumevanja človeka, ki jo doživlja. Enak simptom ima lahko pri dveh ljudeh povsem drugačen pomen, zato delo izhaja iz pozornega poslušanja in postopnega oblikovanja skupnega razumevanja.
Psihoanalitični pristop se ne ustavi pri vprašanju, kako simptom čim hitreje odpraviti. Zanima ga tudi, zakaj se je pojavil prav zdaj, kaj poskuša uravnavati in kako je povezan z notranjimi konflikti, zgodnjimi odnosi ter ponavljanjem v sedanjosti.
Varen in zaupen odnos omogoča govor tudi o tistem, kar je težko, protislovno ali navidez nesprejemljivo. Moja naloga ni, da namesto vas določim, kako morate živeti, temveč da skupaj razumeva ovire, zaradi katerih so možnosti ožje, kot bi lahko bile.
O pomenu znaka
Krog, ki se ne vrne povsem na isto mesto
Znak je krog, vendar ni povsem pravilen ali sklenjen. Njegova poteza se rahlo odpira v spiralo, vendar ne postane prava spirala: vrača se, ne da bi se vrnila povsem na isto mesto.
Zame je to prispodoba psihoterapevtskega procesa. K pomembnim izkušnjam se pogosto vračamo večkrat, toda vsakič jih lahko srečamo z novimi besedami, v drugačnem odnosu in z nekoliko več prostora za razumevanje. Predelovanje zato ni hoja v krogu: zahteva čas, odnos in dovolj ponavljanja, da lahko tisto, kar nas obremenjuje, postopoma dobi besede in pomen ter se iz starega vzorca oblikuje nova možnost.
Strokovna etika
Pri delu spoštujem načela psihoterapevtske etike, poklicno zaupnost ter etični kodeks Evropske zveze za psihoterapijo. Podatke in vsebino srečanj obravnavam zaupno v okviru strokovnih in zakonskih obveznosti.
Področja dela
Področij svojega dela ne razumem kot zaprtega seznama diagnoz. Simptomatika je izhodišče, ne meja obravnave. Simptom ni bistvo človeka; pomemben je kot signal in kot pot do razumevanja tistega, kar se skozenj izraža. Lahko opozarja, da neka izkušnja, konflikt ali odnos še ni dobil dovolj prostora za mišljenje in predelovanje.
Zato delam z ljudmi z zelo različnimi oblikami stiske: s tesnobo, depresivnostjo, psihosomatskimi ali obsesivno-kompulzivnimi težavami, izgubami, zasvojenostmi, motnjami hranjenja, odnosnimi in osebnostnimi težavami ter z željo po globljem samorazumevanju. Ne glede na obliko simptoma skupaj raziskujeva, kako je nastal, kaj poskuša uravnavati in kakšen pomen ima v posameznikovem življenju.
Delam tudi z ljudmi, ki doživljajo ali so doživeli psihotične epizode. Pri teh in drugih resnejših stanjih je psihoterapija, kadar je primerna, lahko del širše obravnave, ki vključuje psihiatrično ali drugo zdravstveno pomoč.
Strokovni članki
V strokovni reviji Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo sem objavil dva strokovna prispevka s področja psihoanalitične psihoterapije. V njiju podrobneje obravnavam projekcijsko identifikacijo ter pomen terapevtskega okvira. Na spodnjih straneh sta predstavljena povzetka obeh člankov ter povezavi do izvirnih objav v reviji Kairos.
Prispevki za javnost
Od julija 2013 sodelujem kot zunanji strokovni sodelavec portala Med.Over.Net. O psihoterapiji, odnosih, stresu in vplivu tehnologije sem govoril tudi za slovenske tiskane in spletne medije.
Uvodni pogovor
Ni vam treba že vedeti, kako vse povedati.
Za uvodni pogovor mi lahko pišete ali pokličete. O ritmu srečanj in praktičnem okviru se pogovoriva ob začetku. Cenik in terapevtski dogovor.